Dream big, run far

četrtek, 2. oktober 2014

City trail po ljubljanskih gričkih


Že nekaj časa me je matrala ena (tor)turca po ljubljanskih gričkih v enem šusu.. iz Šiške na Ljubljanski grad-Rožnik-Toško čelo-Šmarna gora.. In današnji dan je bil kot nalašč za to. Ker je časa samo do 12ih, malo bolj zgodnja ura.. No, in ker sem pusi, danes spustim grad ;)
Ob petih zjutraj nikjer žive duše, kar je razumljivo, ker so očitno vsi v Horsu v Tivoliju... Na klopci par mulčkov, oprijete hlače z ritjo pri kolenih, preširoki trebuhi v preozkih majčkah, fuzbalerske frizurce, pederuša čez ramo, hors v eni, flaša v drugi in mobitel očitno v tretji roki.. zarad gužve malo upočasnim in eden od tehle mulčkov:"Gospod, a ti pa kr v pajkicah? A si Robin Hood? Morš met kratke hlače, pajkice ti zgledajo gejevsko" Tale z Robin Hoodom je bla res dobra in iz srca se nasmejim, ampak malemu pezdetku, četudi mi je bil zaradi dovtipa res simpatičen, pač ne morem ostat dolžan.. "Jebi ga, tečem.. ampak, what's your excuse? Sej je kul, sprejmem kritiko, samo ne od pubertetnika s plenicami.." Družba se zasmeje, malega pezdetka mi je blo pa kr malo žal, res nisem hotel biti prestrog.. Šala je bila res izvirna, naslavljanje z gospodom in tikanje v istem stavku pa itak ubijata :)
Kakorkoli, ponudijo mi horsa in pivo, se zahvalim in poslovim z novimi frendi.. seveda z obveznim trkanjem pesti, kot se pravi moški pač pozdravljajo..đizs
Na gozdni potki na Rožnik pa že nova družba in sicer najmanj pet srn se mirno pase..malo se zganejo, in to je to.. res lep pogled. V Mostecu pa dve skoraj na potki in take ignorance pa še ne..niti pogledata me ne..prežvekujeta tiste želode in kažeta svojo belo rit. Zgodba pa čisto drugačna na Toškem čelu.. tudi tam so srne, ampak bežale že na 100 metrov. Pač, vaške frfle :) S šišenskimi srnami bi pa lahko naredu selfija, majkemi :)
Na Toškem stisnem en res hud energijski gel z okusom vanilije in pičimo na Šmarno.. Običajno na takih gozdnih stezah korenine, veje, kamni, storži in ostala nadloga kar tekmujejo med sabo, kdo te bo prvi vrgel po tleh.. Danes so odlično sodelovali in korenini je skoraj uspelo. Padel sicer nisem, začutil pa čudno bolečino v kolenu. No, počasi čez Podutik, na celovško in že sem skoraj na Šmarni. Poln parking ni obetal nič prijetnega in do vrha se je gnetlo kljub razmeroma zgodnji uri kar veliko ljudi. Na vrhu pa frutabelca, par fotkic in via Šiška, kjer so srne res tough in fantje malo manj :)
Če koga zanimajo tehnikalije: cca 30km v 3 urah in pol, 700m vzpona in vsaj 8 srn...








0 komentarji:

Moja fotografija
Photographer, designer, dreamer & long distance trail runner, finding out the true meaning of one's thought "To run an Ultra marathon you have to be arrogant enough to believe that you can do it... And stupid enough to try."