Dream big, run far

nedelja, 5. oktober 2014


O tej trasi sem razmišljal že nekaj časa in ideja je dozorela ravno na najlepši dan v tednu... Budilka ob 4ih zjutraj mi sicer da misliti o dejanski zrelosti odločitve in sredi razmišljanja si že vlečem nase majico in v usta bašem še včerajšnji rogljiček.. Boč je že dolgo pri hiši in pozna moje jutranje obrede. Ubogljivo zeha pred vrati medtem ko mu poskušam natakniti povodec, olupiti banano in si natakniti japanke.. dve banani in eno frutabelo kasneje že parkiram na Ljubelju. Po Bornovi poti odtečem na Prevalo in po pol urce teka po zložni poti že delam selfija s kravo in ponijem. Nadaljujem čez kalvarijo na Begunjščico. Tu se svet dobesedno pokonci postavi ampak začuda mi strmina paše.. grizem in v cca 1 uri sem že gor. Sonce se kaže izza Košute ampak piha in svinjsko je mrzlo. Par fotk in gremo proti Zelenici. Pomrznjene skale in slana na travi me mal bremzajo in nekje v hipofizi me ščemi ideja o skrajšanju poti po Smokuškem plazu, gigantskem melišču po katerem bi bistveno skrajšal pot... ampak, ker se mi nikamor ne mudi, ker je današnji trening namenjen nabiranju km in višincev, ker čuvam superge in predvsem zato, ker sem obljubil, da bom previden, naredim ovinek do Zelenice.. Prošla su ona luda vremena.. Pred kočo na Zelenici se nekaj primerkov prehranjuje ob jutranjem soncu in marsovcu, ki se je ravnokar prisvaljkal iz gošče ne namenijo kaj dosti pozornosti. Odsvaljkam se naprej in tek navzgor mi fino dene.. sploh tam, čez pašnik z nekaj drobnice in precej glavami govedi :) Ne vem, ampak tonski kravi, ki z dveh metrov bulji vate in spušča čudne zvoke ne gre zaupati.. Prehitim nekaj gospodičen srednjih let, poskušam pomagati gospe, ki jo je obšla slabost in že sem na Vrtači.. Krasen hrib na mejnem grebenu.. Sedim na skali, uživam v razgledih ob mlatenju frutabele medtem ko mi noge bingljajo v Sloveniji, rit pa visi čez Jodlland.. Par fotk, kratek sms in gremo proti Stolu po manj znani potki mimo Vatelce. Prečka se kul melišče in znajdeš se na planotici, poraščeni s travco.. kot nalašč za malo poležavanja.. Ampak ne dons. Tečemo dalje, teren je super in lahko malo pritisnem na gas, kmalu pa me zaustavi melišče pod Stolom. Gre bolj počasi ker so stopala od vsega kamenja in brc v korenine že malo razbolena. No, tudi četa izletnikov iz Koroške je mela nekaj pri tem. Nekako mi jih rata prehiteti in šaljvci ugotavljajo, če grem na super ali dizel... na kerozin, matr! :)
Na Stolu pričakovano gužva, zato samo fotkica, sms in že sem na melišču, kjer smo kot mulci surfali na kamnih vse do podna.. ne morem si kej in zaženem se na pete in občutki so fenomenalni.. ipak je ostalo malo ludosti :) Ko spravim ves pesek iz čevljev začnem spet teči in ne ustavim se do Ljubelja.. 
Nabralo se je cca 28km, 3000 višinskih metrov in 6 ur teka in besne hoje v klance. Kalorije pa, kdo bi sploh štel...:)












2 komentarji:

katka005 pravi ...

Bravo, krasna tura! Ta Smokuški plaz je pa res hud..sva šla enkrat s Tonijem, pa mi je bilo kar malo zoprno, čeprav nimam strahu pred melišči.

Bojč pravi ...

:) ta melišča so načeloma super, ampak takoj uničijo superge...Drugače pa lepi kraji, ampak trasa vajine zadnje ture mi je še vedno nad vsemi ;)

Moja fotografija
Photographer, designer, dreamer & long distance trail runner, finding out the true meaning of one's thought "To run an Ultra marathon you have to be arrogant enough to believe that you can do it... And stupid enough to try."