O tej trasi sem razmišljal že nekaj
časa in ideja je dozorela ravno na najlepši dan v tednu... Budilka ob
4ih zjutraj mi sicer da misliti o dejanski zrelosti odločitve in sredi
razmišljanja si že vlečem nase majico in v usta bašem še včerajšnji
rogljiček.. Boč je že dolgo pri hiši in pozna moje jutranje obrede.
Ubogljivo zeha pred vrati medtem ko mu poskušam natakniti povodec,
olupiti banano in si natakniti japanke.. dve banani in eno frutabelo
kasneje že parkiram na Ljubelju. Po Bornovi poti odtečem na Prevalo in
po pol urce teka po zložni poti že delam selfija s kravo in ponijem.
Nadaljujem čez kalvarijo na Begunjščico. Tu se svet dobesedno pokonci
postavi ampak začuda mi strmina paše.. grizem in v cca 1 uri sem že gor.
Sonce se kaže izza Košute ampak piha in svinjsko je mrzlo. Par fotk in
gremo proti Zelenici. Pomrznjene skale in slana na travi me mal bremzajo
in nekje v hipofizi me ščemi ideja o skrajšanju poti po Smokuškem
plazu, gigantskem melišču po katerem bi bistveno skrajšal pot... ampak,
ker se mi nikamor ne mudi, ker je današnji trening namenjen nabiranju km
in višincev, ker čuvam superge in predvsem zato, ker sem obljubil, da
bom previden, naredim ovinek do Zelenice.. Prošla su ona luda vremena..
Pred kočo na Zelenici se nekaj primerkov prehranjuje ob jutranjem soncu
in marsovcu, ki se je ravnokar prisvaljkal iz gošče ne namenijo kaj
dosti pozornosti. Odsvaljkam se naprej in tek navzgor mi fino dene..
sploh tam, čez pašnik z nekaj drobnice in precej glavami govedi :) Ne
vem, ampak tonski kravi, ki z dveh metrov bulji vate in spušča čudne
zvoke ne gre zaupati.. Prehitim nekaj gospodičen srednjih let, poskušam
pomagati gospe, ki jo je obšla slabost in že sem na Vrtači.. Krasen hrib
na mejnem grebenu.. Sedim na skali, uživam v razgledih ob mlatenju
frutabele medtem ko mi noge bingljajo v Sloveniji, rit pa visi čez
Jodlland.. Par fotk, kratek sms in gremo proti Stolu po manj znani potki
mimo Vatelce. Prečka se kul melišče in znajdeš se na planotici,
poraščeni s travco.. kot nalašč za malo poležavanja.. Ampak ne dons.
Tečemo dalje, teren je super in lahko malo pritisnem na gas, kmalu pa me
zaustavi melišče pod Stolom. Gre bolj počasi ker so stopala od vsega
kamenja in brc v korenine že malo razbolena. No, tudi četa izletnikov iz
Koroške je mela nekaj pri tem. Nekako mi jih rata prehiteti in šaljvci
ugotavljajo, če grem na super ali dizel... na kerozin, matr! :)
Na
Stolu pričakovano gužva, zato samo fotkica, sms in že sem na melišču,
kjer smo kot mulci surfali na kamnih vse do podna.. ne morem si kej in
zaženem se na pete in občutki so fenomenalni.. ipak je ostalo malo
ludosti :) Ko spravim ves pesek iz čevljev začnem spet teči in ne
ustavim se do Ljubelja..
Nabralo se je cca 28km, 3000 višinskih metrov in 6 ur teka in besne hoje v klance. Kalorije pa, kdo bi sploh štel...:)
2 komentarji:
Bravo, krasna tura! Ta Smokuški plaz je pa res hud..sva šla enkrat s Tonijem, pa mi je bilo kar malo zoprno, čeprav nimam strahu pred melišči.
:) ta melišča so načeloma super, ampak takoj uničijo superge...Drugače pa lepi kraji, ampak trasa vajine zadnje ture mi je še vedno nad vsemi ;)
Objavite komentar