Podbrdo Trail Running Festival poleg tradicionalnega GM4O in
kraljevskega Ultra Pušeljc Traila ponuja tudi krajšo, 12 kilometrsko traso
Graparskega trimčka, po kateri so se v soboto pognali ambasadorji PTRF-ja. Jep,
Jožko in Teodor sta poskrbela še za eno tekaško druženje z ambasadorji
tekaškega praznika v Podbrdu. In lepšega dneva si skoraj nista mogla izbrati.
Prvotno zamišljeno traso po sledeh rapalske meje je bilo potrebno zaradi
novozapadlega snega sicer prilagoditi razmeram in tako se je družba odpravila
po razglede na pot, kamor se bodo junija podali tisti, ki jim ni do maratonskih
razdalj ali pa mogoče šele vstopajo v mistični svet tekanja po neokrnjeni
naravi.
Med njimi bo pa tudi mladi Žan Drole, ki se nam je pridružil
tudi v soboto. Štirinajst let šteje dečko. In čez nekaj let se bosta morala
Bratina in Zupančič preklemano potruditi, da jima “t’mav” ne bo mešal štren :)
Štartali smo lahkotno. Mnogo bolj kot Jožko, ki je z nekaj
intervali v klanec poskušal v kader fotoaparata ujeti falango tekačev za sabo
in pri tem navdušil s svojo kondicijo. Kot da se nikomur ni preveč dalo stopiti
z jutranjega sonca. Samo Šapa in Boč, naša pasja spremljevalca, sta se
navdušeno podila gor in dol ter pridno nabirala višince.
Najbolj zagrizena sta bila ravno Slavc in Žan. Najstarejši,
legenda GM4O in najmlajši, ki legenda še bo :) Kilometri v sproščenem klepetu hitro minevajo. Nekaj centimetrov snega, ki se
na trenutke prav nemarno predira, daje vedeti, da smo že razmeroma visoko in da
se bo pot kmalu obrnila navzdol. Zadnji kilometri UPT-ja po stari progi GM4O
nas zdaj že peljejo navzdol. Proti Petrovemu brdu. Tek po zasneženi strmini je balzam
za kolena in nihče se prav posebej ne “špara”. Za mostom, ki na Petrovem brdu
pelje čez glavno cesto nas počaka Jožko. Kozarček soka iz Jožkotovega mobilnega
bifeja, in že se nam pridružita še Teodor in druga najmlajša članica, Žigatova
Nia ;) Nekaj nujnih fotk za arhiv in facebook in že ponovno zagrizemo v
asfaltni klanec, ki bo vsem tistim na UPT-ju po dobrih 100 kilometrih že pošteno
“kravžljal” živce :)
Ko se pot obrne navzdol, Katja, Slavc, Marjan in Žan
potegnejo naprej. S Tonijem in Renatom debatiramo o naglavnih lučkah in
Tonijevih izkušnjah iz UTMB-ja. Poslušam ga kot otrok, a že naslednji trenutek
z modrostjo starega mačka predajam lanskoletne izkušnje s 100 milj Istre
Renatu, ki se bo s 100 kilometrsko preizkušnjo spopadel letos. Srečno! in toplo
se obleci J
Nekje med Žbevnico in Buzetom sem bojda obstal, ko se zavem, da se mi moj
zmešani pes že nekaj časa ne mota med nogami. Pa tudi drugi pred mano so
sumljivo suvereni v svojem koraku… Hja, drugega, kot obrniti se spet navzgor mi
ne ostane in po nekaj dodatnih višincih najdem dva mahajoča repa, pa še Tedija,
Žigata in Nio, ki na skali občudujejo razgled na Črno prst in Podbrdo tam
spodaj. Čas za par fotk in dalje proti Podbrdu. Razgledi so čudoviti in moja
romantična duša hitro zapade v sanjarjenje, kako fajn bi bilo te poglede zaživeti
junija ob večernem soncu, pred zmagovitim finišem v cilj UPT-ja. Hitra
kalkulacija in podatek, da bo za to potrebno preteči dobrih 100 kilometrov v 14
urah… hja, tudi v mraku bo ok :)
Z Žigatovo potomko se zaklepetava… o trimčku gre beseda, pa
o karateju, ju-jutsu-u in plezanju. Pa o nabiranju njenih tekaških kilometrov…
Bolj v hrib, kot po ravnem. ”Hja, kaj pa čem ob takem fotru…” pridoda in oba se
nasmejiva. Prečkava cilj vseh treh tekov in skupaj se podamo do prostorov
Turističnega društva, kjer nas že čakajo obloženi kruhki in gajbica Stezičarja
od Katke in Tonija. Žan, najmlajši med junaki, je za mizo že pridno mlatil
prisluženi sendvič. Preostanek druženja je minil v prijetnem klepetu in preden
so se vsi podali v svoje avtomobile ter Marjan s smučkami čez hrib, sta Jožko
in Tedi vse prisotne razveselila še s personaliziranimi rutkami oz. buffi.
Zares lepa gesta.
Minil je še en super dan v prijetni tekaški družbi. Tokrat
malo okrnjeni, a že naslednjič se nam zagotovo pridružita tudi Rok in
Špela. Verjetno na malo daljši ogledni
turi :)
Četudi so Graparji teku nadeli malce hudomušno, ljubkovalno
ime – Graparski trimček – le ta postreže z lepim vzponom in spustom. Zložne
gozdne mulatjere in čudoviti razgledi ne zaostajajo za tistimi, ki jih ponujata
večja brata. 12km z 800m vzpona poskrbijo za povišan srčni utrip in lepo
doživetje v prelepi Baški grapi.
0 komentarji:
Objavite komentar