PST - drugič

Dva tekaško zanimiva tedna sta za mano. Pomladno sezono sem na prvi marčevski dan odprl s tekom po PST-ju. Takrat previdno in dokaj počasi zaradi bolečin v aduktorju in preponi. Pet dni počitka in sledilo je 35km čez vikend. Petnajst sva jih naredila v soboto po že pomladnem Rožniku, v nedeljo pa čez Rožnik na Toško čelo. Vreme je bilo fantastično, že skoraj poletno. In samo rahlo špikanje nekje pri kolku je potiho opozarjalo, da še ni čisto ok. 

Počitek in umirjeni teki so pomagali in v torek stestiram bolečino z dvojnim treningom: jutranjim pred službo na Grad in popoldanskem kroženju z Valerijo po Rožniku. Slabih 23km in počutje je bilo super. Naslednji dan še iztek z Bočem in prepričan sem bil, da sem ok. 

Zaradi tega se odločim danes zjutraj še 1x preteči  PST. 32 ravninskih kilometrov z izjemo Golovca se mi je upiralo in ko sem občutno premalo oblečen ob pol sedmih zjutraj, oprtan s kamelo in v 3/4 pajkicah, začel teči, sem se pri prvem kandelabru želel obrniti in nekako zmanevrirat nazaj v posteljo. Strah pred zbujanjem Valerije je zmagal nad vremenskimi neprilikami. 

Danes je šlo veliko lažje. V bistvu zelo hitro. Prehitro. Moj namen je v zadnjem mesecu teči s tempom, s katerim bom tekel na teku po Istri. In to je dobri dve minuti počasneje na kilometer, kot sem štartal danes. Ma, pa naj bo.. Pri Fužinah pade prva frutabelca. Prav tako pade tudi ena rokavica in nekje pri Bizoviku se poslovim od nje. 

Ljudi ni prav veliko in dobro so razpoloženi. Pozdravljamo se in uživamo v jutranjem soncu. Precej hitro mineva pot danes in že sem nekje na koncu Murgel. Še 7, 8 kilometrčkov in Ljubljana bo okupirana. Upočasnim. Ne mudi se mi in malo se še nastavljam soncu. Na gričku na Vrhovcih se odpre panorama proti Polhograjcem. S kakim užitkom bi tekel po potkah okoli Tošča in grizel klance do Osovnika. Med sanjarjenjem zakašljam in v trenutku me vseka v preponi. In to svinjsko. Tole ni ok, pomislim. Bolečina siceh uplahni, a ne izgine. Fak. Pa ne zdej, no.. Do doma me stisne še enkrat. Doma malo počijem. Beljakovinska ploščica, fige in proteinski shake. Vesel, ker utrujenosti ni, ker je rezerva in ker je noga že skoraj ok. Ampak tale prepona.. prasica. Počasen sprehod s cuckom izkoristim za raztegovanje mišic in hodim s poudarjenim korakom. Med hojo izgledam precej čudno, sploh z roko za hlačami, tipajoč prepono..:)

Jutri je nov dan. Frej vikend. Očitno ne bo ravno aktiven. Moj plan, da bi v dveh tednih pretekel 170km skoraj gotovo ne bo realiziran. Od prvega marca sem v sedmih tekaških dneh odtekel nekaj čez 130km. Pri cca 1700m vzpona sem porabil cca 10.000kalorij. 

Dan ali dva počitka ne bosta škodila. Potem pa z vso silo uživat v pomladnih trailih. Do takrat pa par fotk iz preteklega tedna... samo tolko, v opomin, kaj zamujam...