Krvavec Trail - ogledna tura (21km, 1700m+)

12. septembra je na sporedu ponovno Učka trail. 42km z dobrimi 2000m vzpona, čudovito naravo, krasnimi razgledi in vonjem po morju. Odločitev, da letos ponovim mojo sploh prvo tekaško preizkušnjo, je padla že lani nekaj trenutkov po prihodu v cilj. Letos so organizatorji 42 kilometrski preizkušnji dodali še 73 kilometrsko. Seveda sem se najprej prijavil na slednjo. A ponavljajoča bolečina v kolenu je botrovala spremembi načrta in letos bo ostalo na 42ki. Ali bom sploh lahko šel, bosta povedala pred parimi dnevi opravljen MRI in obisk ortopeda naslednji teden. In če diagnoza ne bo prehuda, bova z Valerijo čez en mesec uživala na potkah po Učki. Jep, tudi Valerija gre. Ko te prime te prime in najkrajša, 16 kilometrska proga je bila zanjo prekratka, da bo treba tam ful hitro tečt in če že, da gre rajši na 42ko :)

Tako že nekaj tednov besno trenirava, grizeva klance, nervirava sosede z burpeeji in premetavanjem uteži po stanovanju, šprintava po Žaku in visiva ko opice na štangah… Težavo imam samo z daljšimi teki, ker po nekaj pretečenih km začutim bolečino v kolenu in preostanek poti vlečem nogo za sabo. Včasih, s spremenjeno tehniko teka uspem teči celo brez bolečine. Kar je kul. Zelo kul.

Za ta vikend nekih posebnih planov nisva imela, saj je bil daljš tek bolj odvisen od vremena in sva se nekako sproti prilagajala. Računala sva na nedeljo, v prvem planu pa je bila trasa po Polhograjcih. Dobrih 27 km s cca 2000m vzpona. In ker bi tako imela dva dneva počitka, sva v četrtek zvečer opravila  še s petimi hitrimi teki na Ljubljanski grad. Vzpon po cesti je za intervale kar “prijeten”. Od vznožja do vrha natanko 1km. Vleče se ko prasica in po zadnjem “šprintu” sva bila, tudi zaradi vročine, kar prijetno zdelana.

In večerna spontana odločitev, da se namesto nedeljskega teka v soboto pridruživa ogledni turi trase za tekmo v okviru Krvavec Trail vikenda, je bila precej pogumna :)

Vabilo na tekaško prireditev, ki bo 5. in 6. septembra na Krvavcu, sem zasledil že nekaj časa nazaj in matra me že od samega začetka. Teči bo mogoče na vertikalni preizkušnji in 21km pravega sky runninga s cca 1700m vzpona. Na vertikalno preizkušnjo sicer sigurno ne bom šel, ampak daljša trasa je že po slikah in spominu obetala veliko. Plaža - Vrh Korena - Kalški greben – Dolge njive – Zvoh – Plaža je nekako okvirna pot. Če že ne bo mogoče na tekmo, bi lahko traso odtekla/prehodila vsaj za trening. Valerija je bila takoj za.

V soboto vstaneva zgodaj. Budilka naju vrže pokonci ob 5.50. Po mojih kalkulacijah se morava odpraviti ob 7.15 izpred bloka. Do takrat še sprehod z Bočem, kava, šejk za energijo… Odpraviva se skoraj točno. Mojo računico podre postanek na bencinski črpalki v Cerkljah. In če bi za premagovanje krvavških strmin najina Kia premogla kakega konja več kot samo osla za volanom, bi skupino tekačev/oglednikov ujela še na parkingu. “A sta tekača? Glihkar so šli. Tle gor pa desno, se mi zdi…” nama prijazno pove kolesar, ko zbegano lutava po parkingu. “Hvala!!” navržem med zapenjanjem nahrbtnika, zaklepanjem avta in lovljenjem palic. Namesto na desno podaljšava malo naravnost in kakih 100m pred nama pot prečka skupina tekačev v tempu, ki ne nakazuje nič dobrega :)

Nekako jih ujameva in kar nekaj časa potrebujem da se noge in rit prebudijo. Mi pa že predelamo prvi vzpon in spust, prečkamo ograjo in nadaljujemo po lepi potki zložno navzgor. Kakih deset nas naštejem, poleg Valerije še ena punca. Prepoznam nekaj fantov. Klemena, organizatorja ter Primoža, ki verjetno odteče vse možne ultraške preizkušnje. Skupaj sva tekla že na lanski Učki in letošnji Istri. Pa Grega, ki se ga  prav tako spomnim z Učke… med tem so fantje odtekli še ohoho tekem in treningov :) Najhitrejši potegnejo naprej. Z lahkoto. Kot da klanca in vseh tistih skal na poti sploh ni.  Sami norci. Kot psi, ki jih spustiš s ketne zbezljajo gor po skalah… Jasno, iz mene govori elementarna človeška fovšija :) Tolažba, da so fantje pač mlajši, se razkadi ko opoldanska meglica, ko mimo priskaklja petnajst let starejši možakar. Ok, mogoče niso samo leta. Verjetno imajo pri tem tudi tisoči pretečnih kilometrov…

Noge se počasi ogrejejo in potke se zdijo zložnejše. Razgledi so vse lepši in vreme nam odlično služi. Preplezamo del poti ob zajlah. Pogrešam plezarijo, skale in zajle. Pozdravimo nekaj krav in modrujemo, da bi bilo za tekmo pametno malo posekati borovčke ob poti. Kot nalašč v tistem trenutku možakarja pred mano zanese in odstejđdajva po borovčkih kake 3 metre s poti. Ni druge, kot da zagazim še sam med grmovje, jaz vlečem njega, Valerija vleče mene in nekako smo spet vsi trije na potki :)

Pot do Kalškega grebena je lepa in razgledna. Še posebej od Vrh Korena (1999m). Po krajšem spustu sledi lep vzpon, ki se ga lahko tudi preteče. Malo se sicer grizejo kolena ampak na koncu te nagradijo razgledi. V prvem planu razgled na Grintavec in Kočno, v drugem planu razgled v božju mater :)

Frutabela, par fotk in že se spuščamo na Dolge njive. Tam v izviru obnovimo vodne zaloge in hladna voda poživi duha in telo. Sledil je vzpon na Zvoh, ki me je, sicer ne vem zakaj, ubil. Koleno se je sicer že oglašalo, ampak po klancu navzgor ponavadi gre. Tokrat je šlo bolj počasi in skupina pred mano se je vse bolj oddaljevala. Valerija, kot je rekel možakar, je šla ko raketa :) Po Zvohu še spust po smučišču, ki sem ga “pretekel” v počasnem sprehajalnem koraku. Kasneje se pot zravna in po cesti sem že lahko tekel. Celo tako hitro, da sem se skupini spet priključil in sem dajal vtis čisto pravega gorskega tekača, ko mi je nasproti  pritekla skupina urbanih gladiatorjev, legionarjev oziroma oviratloncev v supermanovih majčkah.

Še nekaj makadama in kmalu pridemo do cilja oziroma parkirišča, kjer smo začeli. Meh, pa glih ogrel sem se... Še skupinska fotka, čokoladka in sveže cunje. Nekaj serpentin in par sto metrov niže še analiza ob pivu/radlerju in ogledna tura je bila uradno zaključena.

Vsega skupaj cca 21km s 1700m vzpona v dobrih štirih urah v dobri družbi in lepih hribih. Šlo bi tudi hitreje. Ampak bil je dober trening.  In vsak trening, po katerem noge in rit zahtevajo pravico do odcepitve od zmešane, je zelo dober trening.